Ali ima trpljenje svoj namen?

Življenje sestavljajo trenutki. Pravljice in filmi ter pričakovanja nam pripovedujejo eno, življenje kaže drugo zgodbo. Čakamo na vrhunce svojega življenja, vmes pa se zgodi tragedija. Ena, dve, ali serija tragedij, ki nas zabijajo k tlom. Začnemo verjeti, da je življenje trpljenje.

Zagotovo se vas veliko najde v zgornjem odstavku. Tudi sama sem se, in to več kot pol svojega življenja, ko se nisem znala izvleči iz primeža trpljenja in ohranjala sebe v vlogi žrtve, misleč, da sem kaznovana od neusmiljene usode. Pa vendar me je prav to neusmiljeno trpljenje pripeljalo do tega, da sem bila primorana nekaj spremeniti. Zadušljiva teža bivanja me je PRISILILA, da sem stopila na pot. Drugačno, kot sem jo poznala, kjer se ti pogled na svet drastično spremeni in ti začnejo postajati pomembne čisto druge vrednote in prioritete, kot si jih gojil nekoč. To moj preobrat se je dogajal skorajda pred 15 leti. Takrat je bil moj čas, da se začnem zavedati, da se začenjam povezovati s svojo notranjostjo, da se spoznam in se zavem, kdo sem brez vseh mask, da se pomirim od teže življenja,… da stopim na Pot k sebi.

Seveda je pot polna vzponov in padcem, globin in višav, svetlobe in teme. Nenehnega soočanja in preseganja sebe. Vendar mi je prav ta pot pomagala prebroditi obdobje, ko sta za vedno odšla dva velika moška mojega življenja. Moj partner in moj oče. Drug za drugim, niti leto razlike.

Predhodno trpljenje, psihologija in šola meditacije ter vsi načini, kako sem se v preteklosti izvlekla iz krempljev teme, so me naučili spopadanja z novimi krizami, novimi tragedijami. Dve veliki izgubi sem zelo kvalitetno prebolela, v presenetljivo kratkem času. Vendar vsa zahvala gre prav vsemu trpljenju, ki sem ga kadarkoli prej izkusila.

To je naše gorivo, ki nas potiska, da nekaj storimo, da se premaknemo, da se prebudimo. Trpljenje je budilka, ki te prisili, da se rešiš. Da se naučiš spopadanja z novimi problemi, ki jih čez čas začneš klicati izzivi. In izzivi bodo zmeraj, le naučiš se jih sprejemati. In prej ko stopiš na pot k sebi, lažje ti bo probleme preoblikovati v izzive in trpljenje osmisliti za osebnostno rast.