Kako se počutimo in kako čutimo je edinstvena izkušnja. Niti dve bitji pod soncem ne moreta čutiti enako. Ker nam je dan dar govora, lahko naše občutke ubesedimo, vendar če še opišemo tako do potankosti, prav nihče ne bo mogel čutiti tega, kar v danem trenutku čutimo in opisujemo.
Zavedanje, da smo sami na tem svetu, ki čutimo, kot čutimo, je lahko osvobajajoče, po drugi strani pa strašljivo. Lahko se počutimo kot osamelec sredi morja, sami s svojimi občutki.
In prav zaradi tega, ker nihče na svetu ne more vedeti, kako se v resnici počutimo, smo
SAMI ODGOVORNI ZA SVOJE POČUTJE!
Mi dopuščamo, kakšne stvari se nas bodo dotaknile, kaj nas bo ujezilo, kaj osrečilo ali razžalostilo, s tem ko se odzivamo na okoliščine in naše misli.
Prav tako tudi nikoli ne bomo mogli čutiti, kakšne bitke bijejo drugi ljudje, zakaj se obnašajo, kot se obnašajo. Vsak reagira in čuti v skladu s svojim svetom. In ko nas ranijo, reagirajo v skladu s svojim svetom, mi pa na njih odreagiramo v skladu s svojim. Če si interpretiramo kot nekaj slabega, nas lahko boli, če vzamemo stvari lahkotneje, se nas sploh ne dotaknejo.
Odgovorni smo za svoje počutje in ker si želimo čim več dobrega počutja in manj trpljenja, moramo sami delati na tem, da zaščitimo svojo notranjost, da na stvari začnemo gledati lahkotneje, da z razumevanjem sprejemamo okolišcine in druge ljudi takšne kot so, a hkrati ne dopustimo sebi, da nas to rani.
Bolečine nam ne more nihče vzeti, prav tako ne trpljenja, lahko pa se nalezemo veselja, sreče nasmehov, saj v nasprotju z negativnimi čustvi, se spremeni ves svet na bolje, ko se pozitivna čustva ob deljenju množijo.