Profesorica iz faksa je zmeraj govorila, da je ženski primat v postelji. To je njena skrita pozicija, je vir njene moči.
Moški so skoraj celotno zgodovino bili v poziciji vodij, bili udeleženi v politiki in gospodarstvu, medtem ko ženskiam slednje ni bilo dovoljeno. Tok zgodovine in politike je ženska lahko spreminjala zgolj preko postelje, kjer so moški bili zadovoljeni, so se odprli, sprostili toliko, da so dovolili, da je glas ženske vplival na njih in posledično na celotno zgodovino.
Sodobnost je ta arhaičen sistem porušil na glavo. Feminizem je dal ženskam na noge hlače in enakovredno mesto v družbi. Kaj dobrega in slabega je to prineslo za celotno dobrobit ljudi, v tem zapisu ne bi posvečala pozornosti. Omejila bi se predvsem na medosebni odnos med moškim in žensko.
Ko smo ženske začele nositi hlače, smo prevzemale vse več moške energije in na nek način odvzele moškim vir njihove moči in samozavesti. Sedaj se moški več ne kosajo samo z moškimi, pač pa tudi z ženskami. Druga zadeva pa je, da prav zaradi prevzema te moške energije, ženske ne prav tako ne “izpolnjujejo” več vloge v postelji, kot so jo nekoč.
Ženska je bila tista, ki je moškega popeljala v svet čustnosti, sprostitve in ljubezni, pokazala mu je drugo plat seksualnosti, kot jim narekuje primarni seksualni gon. Dandanes je ženska tista, ki preprosto to želi ali zahteva od moškega, medtem ko oni sploh ne vedo kaj. Torej feminizem je posegel tudi v zakonsko posteljo.
Seksualni gon je skorajda živalski nagon po razplojevanju, po užitku in zadovoljitvi. Količina seksualne energije nam je položena v zibelko. Kaj naredimo iz te energije pa je odvisno od nas. Dejstvo je, da je seksualni gon nenasiten. Hoče zmeraj več. Bolj kot ga hranimo, večje potrebe in želje dobiva, ki lahko končajo v absurnostih. Bolj kot se odpremo čutnosti, ljubezni in povezanost, manj gona hranimo in posledično ugotovimo, kako primitiven je način zgolj zadovoljevanja seksualnih potreb in kako veličastna in sveta je lahko spolnost.
V zahodnem svetu smo si um zapacali z razvojem pornografije. Prešli smo od čutene seksualnosti v umsko seksualnost. Že res, da je skozi zgodovino bila zmeraj prisotna surova seksualna zadovoljitev, potreba po sprostitvi nakopičene enerigije, vendar je obstaja tudi druga plat – ljubljenje, kar pa se v sodobnosti zmeraj bolj izgublja.
Pornografija ima direkten stimulus na našo gonsko seksualno naravo. Hrani in izoblikuje naš seksualni um. Je kot droga, ki vpliva tudi tako, da se nivo zburjenosti ob prekomerni zlorabi niža. Ker je seskualni gon nepotešen, nenasiten, se lahko ustvari podoben vgib kot pri odvisnostih. Postanemo odvisni od zadovoljevanja potrebe in potrebujemo zmeraj večji stimulus in zmeraj bolj se oddaljujemo od bistva seksualnosti, saj pohoto in gonskim poželenjem hranimo zgolj naš seksulni um. Predstave o tem, kar nas vzburja postajajo vse bolj zakomplicirane in vse težje se nas zadovoljiti.
Zadeva se lahko obrne, ko prenehamo hraniti seksualni gon, ko se začnenemo predajati čutnosti, povezanosti in ljubezni. Takrat se seks spremeni v ljubljenje. Da se to zgodi je potrebno veliko povezovanja med partnerjema, povezovanja z lastnim telesom, veliko pogovora, odkritosti, odprtosti in predvsem bivanja v tu in zdaj.
Kako in zakaj bivanje v tu in zdaj vpliva na spolnost, kako doseči nivo ljubljenja, pa morda v kakšnem drugem zapisu.
