Velikokrat živimo s simptomi tesnobe, ne da bi se jih sploh zavedali.
Ali pa jih prepoznamo – in jih potisnemo stran.
Ignoriramo napetost.
Normaliziramo utrujenost.
Utišamo nemir.
Prepričamo se, da “ni nič takega”.
Telo pa ne govori zato, da bi nas oviralo. Govori zato, ker potrebuje pomiritev.
Ko ga dlje časa preslišimo, mora postati glasnejše.
Ne zato, ker bi se zlomilo,
ampak zato, ker nas poskuša zaščititi.
Anksioznost je odziv telesa in uma na kroničen občutek zaznane nevarnosti oz. ogroženosti*, pri katerem živčni sistem deluje, kot da nevarnost obstaja – tudi ko je realno ni ali pa je pretirana glede na situacijo.
*ogroženost je za naše možgane lahko marsikaj, kot npr. neodgovorjen mail, preveč opravil, perekcionizem, občutek izključenosti, toksična sodelavka, zamujanje,…
Anksioznost je biološki zaščitni mehanizem, ki nas opozarja, da je bilo preveč ogroženosti in potrebujemo mir, varnost in sproščenost. Sam po sebi ni problematičen, postane pa, ko smo predolgo v stanju nevarnosti in se ne zna več izklopiti.
Anksioznost se pogosto kaže primarno telesno. Telo zazna nevarnost preden jo um razume. Velikokrat preslišimo sporočila telesa ali jih utišamo (posežemo po tabletah, ignoriramo, zmanjšamo pomen,..), s tem seanksioznostni alarm povečuje do točke nevzdržnosti.
Poglejmo simptome tesnobe oz. kako se kaže v telesu, mislih, čustvih in vedenju?
Kako se anksioznost kaže v telesu?
- napetosti v prsih, ramenih, vratu, čeljustih, bolečine v mišicah, občutek šibkosti v nogah
- težko dihanje ali občutek plitkosti diha, občutek pomanjkanja zraka, vzdihovanje, “cmok v grlu” ali občutek zataknjene hrane v grlu
- povišan srčni utrip, palpitacije in občutek preskakovanja srca, (predvsem v mirovanju), strah pred infarktom
- bolečina v prsih in/ali občutek tiščanja
- tresenje, mravljinci, omotica, medlavica, megla v glavi, občutek, da bomo “padli skupaj,” vročinski oblivi, drgetanje, suha usta, občutek notranjega nemira
- bolečine v želodcu, slabosti, težave s prebavo (diareja ali zaprtje), napihnjenost, zgaga
- glavoboli
- motnje spanja – težave z uspavanjem, plitko spanje, prebujanje sredi noči, zgodnje prebujanje, nočne more
- kožne težave
Kako se anksioznost kaže mentalno?
- pretirano in vsiljivo razmišljanje
- katastrofični scenariji
- pretirana analiza vsega
- stalno “kaj pa če…” razmišljanje
- občutek, da je treba vse nadzorovati
- težave s koncentracijo
- občutek, da je “nekaj narobe”
- samokritika, dvom vase
- strah pred norostjo ali izgubo razuma
- hipervigilanca (stalna pripravljenost na nevarnost)
- težave z odločanjem
Kako se anksioznost kaže čustveno?
- zaskrbljenost
- stalna napetost in v pričakovanju nečesa strašnega, slabega
- razdražljivost
- notranja nemirnost
- občutek, da ne zmorem
- preobčutljivost
- občutki nemoči, strahu, krivde, žalosti, osamljenosti
- frustriranost
- občutek, da nekaj ni vredu z mano
- težave pri sproščanosti in občutkih veselja
Kako se anksioznost kaže vedenjsko?
- izogibanje določenim situacijam in ljudem
- nenehno hitenje, “potreba” po konstantni zaposlenosti, delu
- umikanje iz socialnih stikov
- potreba po stalnem preverjanju (telefon, zdravje, odnosi)
- iskanje zagotovil (reassurance seeking)
- odlašanje
- perfekcionizem
- pretirana kontrola
- nemirno gibanje (tapkanje, grizenje nohtov, vrtenje las,…)
- težave z mirovanjem
- pretirano delo ali nenehna zaposlenost
- uporaba substanc za pomiritev (alkohol, pomirjevala, marihuana)
- rigidnost v rutini
- izbruhi jeze ali razdražljivosti
Anksioznost NI dokaz šibkosti. To je živčni sistem, ki se bori za preživetje.
Tvoje telo ni tvoj sovražnik.
Je glasnik. Pove ti, kaj potrebuješ, vendar ga je velikokrat težko slišati in razumeti.
januar, 2026