Odnosi.
Eni so mimobežni, nezaznavni, drugi globoki in intimni, razrahljani in osvobojeni vseh omejitev, tretji zadrgnjeni in zadušljivi, potem spet plitki in siromašni, pa moreči in trpeči, a na koncu koncev si vsi odnosi želijo biti le ljubeči.
Poetično? Kičasto? Ampak kaj rečemo, ko gremo od obiska pri zdravniku?
Vas navduši njegova strokovnost, njegova sposobnost hitrega kracanja receptov, njegov ambient in inventar? Kaj pa uradniki v birokratskih službah? Rečemo, kako hitra je bila ta gospa, če se do nas obnaša, kot da smo ji pravkar pokvarili dan? Ali pa natakarica, ki vam postreže kavo z mrkim pogledom?
Vseeno nam je za vse, če je ODNOS do nas korekten, prijazen in pristno naraven. Ne vrti se ves svet okoli denarja in kapitala, moči in seksa. Ves svet se vrti okoli odnosov. Zavedati se moremo, da nas primaren odnos s starši globoko zaznamuje na najrazličnejše načine. Skozi iskanje ljubezni od staršev, ugajati in biti ljubljen, se kasneje odrazi naš odnos do življenja in sebe.
Če nikoli nismo bili dovolj dobri za katerega izmed staršev, lahko to v nas sproži doživljenjsko dokazovanje uspešnosti pri drugih ljudeh, drugih odnosih. A v prvi vrsti vse kar počnemo, se nekje globoko dokazujemo svojemu staršu, ki ni nujno niti več med živečimi. Da bi končno dobili pohvalo: Super Janez, odlično si to opravil, rad te imam.
Ljubezen, odobravanje, sprejemanje.
Prav tako ta primaren odnos s starši narekuje, kako se bomo obnašali do drugih. Bomo odprti, prijazni, ustrežljii, ali zavrti, arogantni in nesramni. Pa vendar nimamo vpliva, kaj se je zgodilo v preteklosti, ne moremo vrteti časa nazaj in sedaj s to glavo še enkrat odraščati ali si izbrati drugačne starše, drugačno otroštvo.
STARŠEM MORAMO »PREPROSTO« ODPUSTITI, KER NISO ZNALI DRUGAČE.
»Preprosto« zato, ker je ta proces lahko dolgotrajen in precej mučen.
In kaj potem? Potem pa moramo sprejeti odgovornost, da smo mi sami sebi starš in otrok. Se moramo naučiti dati sebi pohvale, ki jih nismo bili deležni, si znati odpustiti napake, si čestitati za dosežke, predvsem pa sprevideti, da smo vredni ljubezni, kljub temu da nismo popolni po naših (starševskih) kriterijih.
Vsi iščemo samo ljubezen, v vsakem odnosu. In najpomembnejši je odnos s samim seboj. Tu se vse začne in vse konča.
✨Ker se sprememba v svetu začne v nas samih.✨
