Nekateri težko začutijo, kaj se sploh dogaja v njih.

Drugi hitro eksplodirajo, se zaprejo vase, pretirano prilagajajo ali ostanejo ujeti v tesnobi, sramu, notranji kritiki in napetosti.

Na delavnici bomo raziskovali, kako so se naši čustveni odzivi oblikovali skozi izkušnje, odnose in vzgojo – ter zakaj določena čustva danes težko držimo.

Govorili bomo o tem:

• zakaj čustva niso problem, ampak pomembna informacija,
• kako se čustva zadržujejo v telesu,
• kaj se zgodi, ko jih predolgo potlačujemo,
• zakaj “imeti čustva pod kontrolo” pogosto ni čustvena zrelost,
• ter kako začeti graditi večjo kapaciteto za stik s sabo in svojimi občutki.

Delavnica je zelo izkustvena in telesno usmerjena.

Ne bomo ostali samo pri pogovoru in razumevanju, ampak bomo skozi različne vaje raziskovali tudi telesno izkušnjo čustev.

Dotaknili se bomo:

• jeze,
• strahu,
• žalosti,
• sramu,
• veselja,
• ljubezni.

Pri vsakem čustvu bomo pogledali:

• kakšna je njegova funkcija,
• kako izgleda, ko je potlačeno,
• kako izgleda, ko je preplavljajoče,
• ter praktično izkusili kako izgleda bolj reguliran stik z njim.

Skozi delavnico boste dobili boljše razumevanje svojih odzivov, sprožilcev in notranjih vzorcev ter konkretne načine, kako s čustvi ravnati bolj zavestno, varno in konstruktivno.

Delavnica je namenjena vsem, ki:

• čustva pogosto zadržujejo ali pa jih hitro preplavijo,
• želijo bolje razumeti sebe in svoje odzive,
• si želijo več notranjega ravnovesja,
• ter bolj povezanega odnosa s sabo in drugimi.

Datum: sobota, 13. 6. 2026
Ura: 10:00 – 17:30 (z odmorom od 13:00 – 14:30 za kosilo v lastni režiji)
Lokacija: PTC City Maribor (drugo nadstropje)
Cena: 110 EUR (Early bird cena z 10% popustom je 99 EUR z vplačilom do 29. 5. 2026)

Delavnica poteka v varnem, podpornem prostoru, z možnostjo, da sodelujete v svojem ritmu.

Prijava na delavnico TUKAJ

The post MOJSTRSTVO ČUSTEV – praktična delavnica razumevanja in izražanja čustev appeared first on Pot k sebi.

Pogosto so taki ljudje v današnji družbi obravnavani kot “občutljivi”, “jokavi”, “mehki”, “šibki”, kot tisti, ki samo jamrajo …
Ampak …

Visoka senzibilnost se med drugim razvije kot obrambna strategija preživetja.

Visoka občutljivost oziroma senzibilnost se lahko pojavi pri odraslih, ki so v otroštvu imeli čustveno slabo regulirane starše, na primer:
– kolerične, agresivne, nepotrpežljive, impulzivne starše,
– starše z odvisnostmi (alkohol ali druge oblike odvisnosti),
– starše z duševnimi težavami ali motnjami,
– starše z narcisoidnimi potezami (ki uporabljajo manipulacijo, čustveno izsiljevanje, vzbujanje krivde, sramotenje, poniževanje …).

Otroci takih staršev se zelo zgodaj naučijo skrbno zaznavati okolico in spremembe v njej, predvsem pa brati neverbalne signale skrbnikov, z namenom, da bi se zaščitili pred nevarnostjo.

Zaradi tega je njihov živčni sistem že od otroštva hiperbuden, hkrati pa kronično nereguliran, kar se kaže kot:

– stalna notranja napetost, tudi ko “ni razloga”,
– občutek, da se težko zares sprostiš,
– hitro zaznavanje sprememb v razpoloženju drugih,
– pretirano razmišljanje in analiziranje odnosov,
– potreba po nadzoru, da bi se izognil/a neprijetnostim,
– utrujenost od nenehne notranje budnosti,
– občutek, da smo hitro preplavljeni.

Tak posameznik (nezavedno) konstantno zaznava in spremlja okoliščine, bere ljudi in skuša nadzorovati čim več vidikov okolja, z namenom, da bi se zaščitil pred neprijetnostmi in nevarnostjo.

Zaradi tega imajo ti posamezniki nižji prag zaznavanja stresa in se stresni odziv pri njih sproža pogosteje kot pri drugih.

Zato je pri takih posameznikih učenje samoregulacije ključnega pomena kot način preprečevanja posledic stresa.

Če se prepoznate v tem zapisu: Vaš živčni sistem se je naučil preživeti.
Lahko se nauči tudi regulirati.

The post Kako si občutljiv/a, ti pravijo appeared first on Pot k sebi.

• razumevanje drugih
• pojasnjevanje
• prilaganje
• popravljanje nesporazumov
• ohranjanje odnosov

Takšne osebe se bojijo, da so jih drugi napačno razumeli in bodo si na podlagi tega mislili, da so:

• primitivni
• neumni
• nezreli
• “preveč”/”premalo”
• sebični
• egocentrični
• da jim ni mar
• neodgovorni
• manipulatorji,…

To jim povzroči stisko in nemir ter neustavljivo željo po razjasnitvi, opravičevanju, ponovni razlagi,…

…da si (jih) drugi ne bi napačno interpretirali, si mislili slabo o njih, o njih slabo govorili, naredili napačne zaključke ali jih zapustili.

Za tak živčni sistem to pomeni izguba varnosti, izguba kontrole in/ali možnost zavrnitve, kar pa prižiga v možganih alarmantno stanje in strah ter paniko.

Takšnim osebam se priporoča učenje povečevanja okna tolerance za nerazumevanje.

“Morda me kdo ne razume, ampak s tem lahko živim.”

To je ena od najtežjih razvojnih točk za ljudi, ki so bili nosilci odnosov.

“Ni moja naloga, da popravljam vtis o sebi v glavah drugih ljudi.”
Če te nekdo vidi popačeno in nima kapacitete preveriti ali je to resnica, kako si mislil/a, kaj točno to pomeni, je to informacija zate. To pomeni, da odnos ni imel dovolj prostora za resnično srečanje. To je indikator in naravna selekcija odnosov.

Naj ostanejo tisti, ki so pripravljeni vprašati.
Ki zmorejo preveriti.
Ki ne reagirajo avtomatsko iz svojih ran.
Ki jih zanima resnica, ne samo lastna interpretacija.
To ni obramba pred svetom, ampak razvijanje in varovanje lastne integritete.

The post Ne rabiš popravljati vtisa appeared first on Pot k sebi.

Ignoriramo napetost.
Normaliziramo utrujenost.
Utišamo nemir.
Prepričamo se, da “ni nič takega”.

Telo pa ne govori zato, da bi nas oviralo. Govori zato, ker potrebuje pomiritev.

Ko ga dlje časa preslišimo, mora postati glasnejše.
Ne zato, ker bi se zlomilo,
ampak zato, ker nas poskuša zaščititi.

Anksioznost je odziv telesa in uma na kroničen občutek zaznane nevarnosti oz. ogroženosti*, pri katerem živčni sistem deluje, kot da nevarnost obstaja – tudi ko je realno ni ali pa je pretirana glede na situacijo.

*ogroženost je za naše možgane lahko marsikaj, kot npr. neodgovorjen mail, preveč opravil, perekcionizem, občutek izključenosti, toksična sodelavka, zamujanje,…

Anksioznost je biološki zaščitni mehanizem, ki nas opozarja, da je bilo preveč ogroženosti in potrebujemo mir, varnost in sproščenost. Sam po sebi ni problematičen, postane pa, ko smo predolgo v stanju nevarnosti in se ne zna več izklopiti.

Anksioznost se pogosto kaže primarno telesno. Telo zazna nevarnost preden jo um razume. Velikokrat preslišimo sporočila telesa ali jih utišamo (posežemo po tabletah, ignoriramo, zmanjšamo pomen,..), s tem seanksioznostni alarm povečuje do točke nevzdržnosti.

Poglejmo simptome tesnobe oz. kako se kaže v telesu, mislih, čustvih in vedenju?

Kako se anksioznost kaže v telesu?

• napetosti v prsih, ramenih, vratu, čeljustih, bolečine v mišicah, občutek šibkosti v nogah
• težko dihanje ali občutek plitkosti diha, občutek pomanjkanja zraka, vzdihovanje, “cmok v grlu” ali občutek zataknjene hrane v grlu
• povišan srčni utrip, palpitacije in občutek preskakovanja srca, (predvsem v mirovanju), strah pred infarktom
• bolečina v prsih in/ali občutek tiščanja
• tresenje, mravljinci, omotica, medlavica, megla v glavi, občutek, da bomo “padli skupaj,” vročinski oblivi, drgetanje, suha usta, občutek notranjega nemira
• bolečine v želodcu, slabosti, težave s prebavo (diareja ali zaprtje), napihnjenost, zgaga
• glavoboli
• motnje spanja – težave z uspavanjem, plitko spanje, prebujanje sredi noči, zgodnje prebujanje, nočne more
• kožne težave

Kako se anksioznost kaže mentalno?

• pretirano in vsiljivo razmišljanje
• katastrofični scenariji
• pretirana analiza vsega
• stalno “kaj pa če…” razmišljanje
• občutek, da je treba vse nadzorovati
• težave s koncentracijo
• občutek, da je “nekaj narobe”
• samokritika, dvom vase
• strah pred norostjo ali izgubo razuma
• hipervigilanca (stalna pripravljenost na nevarnost)
• težave z odločanjem

Kako se anksioznost kaže čustveno?

• zaskrbljenost
• stalna napetost in v pričakovanju nečesa strašnega, slabega
• razdražljivost
• notranja nemirnost
• občutek, da ne zmorem
• preobčutljivost
• občutki nemoči, strahu, krivde, žalosti, osamljenosti
• frustriranost
• občutek, da nekaj ni vredu z mano
• težave pri sproščanosti in občutkih veselja

Kako se anksioznost kaže vedenjsko?

• izogibanje določenim situacijam in ljudem
• nenehno hitenje, “potreba” po konstantni zaposlenosti, delu
• umikanje iz socialnih stikov
• potreba po stalnem preverjanju (telefon, zdravje, odnosi)
• iskanje zagotovil (reassurance seeking)
• odlašanje
• perfekcionizem
• pretirana kontrola
• nemirno gibanje (tapkanje, grizenje nohtov, vrtenje las,…)
• težave z mirovanjem
• pretirano delo ali nenehna zaposlenost
• uporaba substanc za pomiritev (alkohol, pomirjevala, marihuana)
• rigidnost v rutini
• izbruhi jeze ali razdražljivosti

Anksioznost NI dokaz šibkosti. To je živčni sistem, ki se bori za preživetje.

Tvoje telo ni tvoj sovražnik.

Je glasnik. Pove ti, kaj potrebuješ, vendar ga je velikokrat težko slišati in razumeti. 

januar, 2026

The post Simptomi anskiozonosti oz. tesnobe appeared first on Pot k sebi.

Moški so skoraj celotno zgodovino bili v poziciji vodij, bili udeleženi v politiki in gospodarstvu, medtem ko ženskiam slednje ni bilo dovoljeno. Tok zgodovine in politike je ženska lahko spreminjala zgolj preko postelje, kjer so moški bili zadovoljeni, so se odprli, sprostili toliko, da so dovolili, da je glas ženske vplival na njih in posledično na celotno zgodovino.

Sodobnost je ta arhaičen sistem porušil na glavo. Feminizem je dal ženskam na noge hlače in enakovredno mesto v družbi. Kaj dobrega in slabega je to prineslo za celotno dobrobit ljudi, v tem zapisu ne bi posvečala pozornosti. Omejila bi se predvsem na medosebni odnos med moškim in žensko.

Ko smo ženske začele nositi hlače, smo prevzemale vse več moške energije in na nek način odvzele moškim vir njihove moči in samozavesti. Sedaj se moški več ne kosajo samo z moškimi, pač pa tudi z ženskami. Druga zadeva pa je, da prav zaradi prevzema te moške energije, ženske ne prav tako ne “izpolnjujejo” več vloge v postelji, kot so jo nekoč.

Ženska je bila tista, ki je moškega popeljala v svet čustnosti, sprostitve in ljubezni, pokazala mu je drugo plat seksualnosti, kot jim narekuje primarni seksualni gon. Dandanes je ženska tista, ki preprosto to želi ali zahteva od moškega, medtem ko oni sploh ne vedo kaj. Torej feminizem je posegel tudi v zakonsko posteljo.

Seksualni gon je skorajda živalski nagon po razplojevanju, po užitku in zadovoljitvi. Količina seksualne energije nam je položena v zibelko. Kaj naredimo iz te energije pa je odvisno od nas. Dejstvo je, da je seksualni gon nenasiten. Hoče zmeraj več. Bolj kot ga hranimo, večje potrebe in želje dobiva, ki lahko končajo v absurnostih. Bolj kot se odpremo čutnosti, ljubezni in povezanost, manj gona hranimo in posledično ugotovimo, kako primitiven je način zgolj zadovoljevanja seksualnih potreb in kako veličastna in sveta je lahko spolnost.

V zahodnem svetu smo si um zapacali z razvojem pornografije. Prešli smo od čutene seksualnosti v umsko seksualnost. Že res, da je skozi zgodovino bila zmeraj prisotna surova seksualna zadovoljitev, potreba po sprostitvi nakopičene enerigije, vendar je obstaja tudi druga plat – ljubljenje, kar pa se v sodobnosti zmeraj bolj izgublja.

Pornografija ima direkten stimulus na našo gonsko seksualno naravo. Hrani in izoblikuje naš seksualni um. Je kot droga, ki vpliva tudi tako, da se nivo zburjenosti ob prekomerni zlorabi niža. Ker je seskualni gon nepotešen, nenasiten, se lahko ustvari podoben vgib kot pri odvisnostih. Postanemo odvisni od zadovoljevanja potrebe in potrebujemo zmeraj večji stimulus in zmeraj bolj se oddaljujemo od bistva seksualnosti, saj pohoto in gonskim poželenjem hranimo zgolj naš seksulni um. Predstave o tem, kar nas vzburja postajajo vse bolj zakomplicirane in vse težje se nas zadovoljiti.

Zadeva se lahko obrne, ko prenehamo hraniti seksualni gon, ko se začnenemo predajati čutnosti, povezanosti in ljubezni. Takrat se seks spremeni v ljubljenje. Da se to zgodi je potrebno veliko povezovanja med partnerjema, povezovanja z lastnim telesom, veliko pogovora, odkritosti, odprtosti in predvsem bivanja v tu in zdaj.

Kako in zakaj bivanje v tu in zdaj vpliva na spolnost, kako doseči nivo ljubljenja, pa morda v kakšnem drugem zapisu.

15. oktober 2020

The post O seksualnosti appeared first on Pot k sebi.

The post O IZGUBAH appeared first on Pot k sebi.

The post ZAVESTNO MATERINSTVO IN STARŠEVSTVO appeared first on Pot k sebi.

The post ZAVESTNA SPOLNOST – težave in rešitve appeared first on Pot k sebi.

The post ZAVESTNO PARTNERSTVO appeared first on Pot k sebi.

Naša OZAVEŠČENA tema, nam lahko da krila, da poletimo visoko, je kot gorivo za letalo, je kot gnojilo za drevo. 

Zavedati se svojih “slabih” plati, jih sprejeti in jih nenehno presegati, je ključ do vzpenjanja k svobodi, lahkosti in sreči. Medtem padamo, ležimo v primežu misli, da nam nikoli ne bo uspelo, se malo zacelimo, znova poskusimo in spet pademo. Čeprav se nam ne zdi, padamo zmeraj manj globoko, vsakič naredimo korak več, čeprav so ti koraki le korakci, vendar počasi, počasi in zmeraj znova zmaga svetloba. In zmeraj bo. Tudi to je dejstvo. 

Ne se bati svoje teme, ne je odrinjati in prikrivati, z njo se je treba soočiti. Naše negativene lastnosti so kot majhen otrok, ki cepeta, trmari in joče, v želji, da bi bil ljubljen in sprejet. Z odrinjanjem, kritiziranjem in ignoriranjem stvari le poslabšamo. Da spoznamo pravo naravo samega sebe, je potrebno ljubeče sprejeti tega ranjenega otroka v sebi, da se umiri in tako lahko sprevidimo, da je vse samo ljubezen in svetloba.

The post Naše tema je naše gnojilo appeared first on Pot k sebi.